S stališča fizike bi ultrazvok lahko predstavili kot zvok s frekvenco nad zgornjo mejo, ki jo naše uho še lahko zazna. V konkretnem primeru človeka je ta meja postavljena pri približno 20 kHz. Nekatere živali, še posebej psi, imajo to mejo postavljeno višje. Za primerjavo, pes lahko sliši zvoke do približno 60 kHz, torej je njegov razpon kar trikrat višji. To pomeni, da lahko sliši tudi ultrazvok.
Njegova uporaba je najbolj znana v medicini. Ultrazvočna preiskava je namreč ena izmed številnih metod za slikanje delov našega telesa. Njegova glavna prednost v primerjavi z drugimi tehnikami je v tem, da je povsem neškodljiv za človeški organizem. Poleg tega gre za zelo hiter poseg, ki daje tudi zanesljive rezultate. Omogoča nam vpogled v notranjost mehkih tkiv, kot so denimo dojke. Zato predstavlja odličen način za zgodnje odkrivanje rakavih celic. Še posebej pogosto pa se ultrazvok uporablja za preglede zarodka med nosečnostjo.
Kazalo strani:
Kako v medicini deluje ultrazvočna preiskava?
Diagnostični aparati v medicini navadno delujejo s frekvencami med 2 in 13 MHz. Močnejši viri se najpogosteje uporabljajo za lokalno gretje bioloških tkiv za fizikalno terapijo. V zadnjem času se visoke frekvence eksperimentalno uporabljajo tudi za zdravljenje rakavih obolenj in delni rezultati so precej spodbudni. Poleg tega usmerjeno valovanje uporabimo tudi za razbijanje ledvičnih kamnov, kar je močno olajšalo zdravljenje te tegobe. Ultrazvok se vse bolj uveljavlja tudi za zdravljenje sive mrene, znanstveniki pa vsako leto najdejo še kak dodaten način kako bi to tehnologijo učinkovito uporabili za izboljšanje našega zdravja.
Uporaba na drugih področjih
Ultrazvok s frekvencami med 20 in 40 kHz se lahko zelo učinkovito uporablja tudi za čiščenje nakita in ur. Prav tako je z njim mogoče učinkovito očistiti leče in druge optične naprave. Če se še nekoliko vrnemo k uporabi v medicini naj povemo, da je možno z njim temeljito dezinficirati tudi zobozdravstveni in kirurški pribor. Tovrstne naprave za čiščenje delujejo tako, da izrabljajo energijo, ki se sprosti ob sesedanju milijonov majhnih kavitacij, do katerih pride v tekočini.
Kdo je odkril njegov obstoj?
Že daljnega leta 1794 so med preučevanjem netopirjev odkrili, da le ti lovijo in krmarijo s pomočjo neslišnega zvoka. A nato je minilo še celo stoletje preden je Francis Galton leta 1893 izumil piščalko, ki je ustvarila ultrazvok. Z njo je meril obseg sluha ljudi in drugih živali in prvi dokazal, da nekatere živali slišijo zvoke nad območjem sluha ljudi. Prva bolj praktična uporaba te nove tehnologije se je zgodila leta 1917, ko so z njo poskušali locirati podmornice.
